Veliko truda je bilo vloženega v to, da razumemo, kako bi se morale šole spremeniti, da bi ustrezale zahtevam družbe, za katero so značilni kompleksnost, spremembe in negotovost. Nekateri so se osredotočili na strokovni razvoj učiteljev, nekateri na vlogo vodstvenih ekip kot spodbujevalcev preobrazbe izobraževanja, drugi pa na izboljšanje sodelovanja med šolami in lokalno skupnostjo.

Odnos med šolo in skupnostjo je običajno formaliziran prek participativnih organizacij in združenj ter prek neformalnih kontekstov z izmenjavo izkušenj, srečanji, pogovori ipd. Vendar pa morajo imeti šole večjo institucionalno prisotnost v svoji skupnosti, saj je ne sestavljajo samo družine učencev, ampak tudi mestne hiše, socialne in zdravstvene službe, centri za usposabljanje in univerze, kulturni in športni centri, medsosedska združenja, knjižnice, muzeji, lokalni mediji itd. Pomembno je podpirati partnerstvo med šolo in skupnostjo z vidika demokratičnega sodelovanja v izobraževanju, ki ima samo po sebi vrednost in omogoča izboljšanje izobraževalnih procesov.

Napredek na tem področju lahko pomaga pri reševanju izzivov, s katerimi se soočajo šole v zvezi z njihovo željo po izboljšanju. Različne pobude služijo kot konkretni primeri, ki kažejo vrednost odnosa med šolo in skupnostjo, kot na primer:

• Načrti skupnosti izobraževanja (za sodelovanje med lokalnimi javnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi v izobraževanju, predvsem za podporo prikrajšanim učencem)
• Mesta izobraževanja (za spodbujanje izobraževanja kot orodja za družbeno preobrazbo)
• Občinski sveti za izobraževanje
• Lokalni dogovori glede izobraževanja (dogovor med lokalnimi oblikovalci politik in organi različnih vrst za krepitev zavezanosti izobraževanju)

Pomembno je, da se sodelovanje vrti okoli podpore in vzajemnega zaupanja. Skupnost prispeva k vzpostavitvi izobraževanja s krepitvijo dela šol in zagotavljanjem virov, sodelovanjem v skupnih projektih in spodbujanjem medinstitucionalnega sodelovanja itd. Na drugi strani pa šole gradijo svoje skupnosti z zagotavljanjem pravice do izobraževanja, spodbujanjem občutka identitete in pripadnosti, sodelovanjem pri skupnih predlogih, odpiranjem svojih vrat skupnosti, zavzemanjem za priljubljene pobude, mreženjem itd. To upravičuje potrebo po prehodu na bolj odprto, prožno in vključujoče šolanje.

Krepitev sodelovanja med šolami in njihovimi lokalnimi skupnostmi na področju izobraževalnega upravljanja lahko dosežemo z organizacijo skupnih seminarjev, objavo biltenov o izobraževanju, določanjem prostorov in terminov za pogovore itd. Da pa bi takšne akcije postale resničnost, je treba deliti vrednote in pomisleke, spremeniti individualne in kolektivne odnose, spremeniti potrebne oblike institucionalnega delovanja, ustvariti lastne sloge in dinamiko ter rasti skupaj.

Nenazadnje pa tudi mreženje priložnost za učinkovito izvajanje sistematičnega, usklajenega in komplementarnega sodelovanja, ki je sposobno ustvarjati sinergije in odnose v odprtih in raznolikih prostorih za doseganje skupnih namenov s posebnimi intervencijami. Šole in njihove lokalne skupnosti se morajo aktivno vključiti v mreženje, ki ga navdihuje vzajemno učenje, s kritično refleksijo, samoocenjevanjem in izmenjavo znanja.

To bi šolam in njihovim skupnostim omogočilo, da se spopadejo z novimi pozitivnimi izzivi, pospešijo razvoj predlogov s področja izobraževanja, se učijo iz inovativnih praks in spodbudijo medsebojne odnose. Povezovanje med mreženjem in razvojem šol ter njihovih skupnosti bi moralo potekati skupaj z organizacijskimi preobrazbami, ki lahko izboljšajo izobraževalne procese.

V zvezi s tem bi lahko posredovanje izobraževalnih upraviteljev in vodij postal steber teh dinamičnih procesov, ki bi spodbujal želene in potrebne spremembe, zlasti v najbolj ranljivih skupnostih in bi tako izboljšal dobro počutje in potek življenja njihovih učencev.

José Luís Muñoz Moreno je profesor na Oddelku za aplikativno pedagogiko na Avtonomni univerzi v Barceloni in član Centra za raziskave in študije za organizaciski razvoj CRiEDO. Njegovo glavno raziskovalno področje je povezano z družbeno udeležbo v izobraževanju.