Skip to main content
European School Education Platform
Expert article

Vpliv socialnega in čustvenega učenja na duševno zdravje in dobrobit

Psihološki učinki pandemije so pokazali, da bi moral biti izobraževalni sistem bolj ljubeč in sočuten, saj bi le tako podprl socialne in čustvene potrebe otrok in mladih. V tem članku Carmel Cefai z Univerze na Malti pojasni, kako bi lahko obravnavali to tematiko.
young girls holding hands
Image: Pixabay / MireXa

Nedavne statistične raziskave so pokazale zaskrbljujoč trend na področju duševnega zdravja in dobrobiti otrok in mladih v Evropi in drugod po svetu.

 

  • Približno 20 % osnovnošolcev se med šolanjem sooči s težavami z duševnim zdravjem, pri čemer se 50 % duševnih motenj razvije pred 14. letom starosti, 75 % pa med 12. in 25. letom starosti (Regionalni urad SZO za Evropo 2018).
  • Raziskava, v kateri je sodelovalo 10.000 otrok med 11. in 17. letom starosti, je pokazala, da je vsak peti otrok med odraščanjem občutil nesrečo in tesnobo o prihodnosti zaradi ustraševanja, pritiska glede šolskega uspeha in osamljenosti (UNICEF/EU 2021).
  • Samomor je glavni vzrok smrti med mladostniki v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom ter drugi glavni vzrok smrti v državah z visokim dohodkom (Regionalni urad SZO za Evropo 2018).

 

Te zaskrbljujoče številke poudarjajo potrebo po bolj ljubečem in sočutnem izobraževalnem sistemu, ki bi podprl socialne in čustvene potrebe otrok in mladih. Raziskave kažejo, da socialno in čustveno učenje vodi k pozitivnejšim odnosom, prosocialnemu vedenju ter boljšemu splošnemu počutju in akademskemu učenju. Poleg tega zmanjšuje socialne, čustvene in vedenjske težave, kot so tesnoba, depresija, samomori, zloraba opojnih in drugih substanc ter asocialno vedenje (Durlak et al. 2011, Goldberg et al. 2019, OECD 2021). Te pozitivne rezultate so zaznali pri otrocih in mladostnikih vse od zgodnjega otroštva do srednješolskega izobraževanja v različnih kulturnih in socialno-ekonomskih okoljih. 

 

Avtorji poročila NESET o krepitvi socialnih in čustvenih kompetenc v EU (Cefai et al. 2018) so predlagali uporabo celostnega in sistemskega pristopa,ki temelji na dokazih in združuje učni pristop s pozitivnim vzdušjem v šoli za izboljšanje dobrobiti učencev in učiteljev. S tem pristopom se v dejavnosti vključi celotna šolska skupnost, vključno z osebjem, učenci in starši ter lokalno skupnostjo in drugimi deležniki, ki pomagajo olajšati socialno in čustveno učenje na različnih šolskih ravneh:

 

  • Učni načrt: Učni načrt za socialno in čustveno učenje temelji na spretnostih in izkustvenem pristopu k učenju, ki razvija tako osebne kot medosebne kompetence vse od zgodnjega otroštva do srednješolskega izobraževanja.
  • Vzdušje v razredu in šoli: Ob učnem načrtu za socialno in čustveno učenje so potrebne pozitivne razmere v razredu in celotni šoli, kjer se učenci počutijo varne, vključene in spoštovane ter imajo občutek pripadnosti.
  • Zgodnje ukrepanje: Socialno in čustveno učenje je najučinkovitejše, če ga otroci pričnejo spoznavati že v predšolskem obdobju.
  • Mnenje učencev: Učenci morajo aktivno sodelovati pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju učnega načrta.
  • Usmerjeno ukrepanje: Univerzalni pristop k socialnemu in čustvenemu učenju bi moralo dopolniti usmerjeno ukrepanje za učence, ki morda potrebujejo dodatno podporo.
  • Izobraževanje in dobrobit učiteljev: Učitelji se morajo prek prakse naučiti spodbujati socialno in čustveno učenje, da razvijejo svoje socialne in čustvene kompetence ter poskrbijo za svoje zdravje in dobrobit.
  • Sodelovanje s starši: Participativni pristop olajša vključevanje staršev, ki prav tako prejmejo ustrezno znanje za podpiranje socialnega in čustvenega učenja svojih otrok.
  • Partnerstvo z lokalno skupnostjo in strokovnjaki za duševno zdravje: Lokalna skupnost in drugi deležniki so pomemben vir v sistemskem in celostnem šolskem pristopu.
  • Kakovostno izvajanje: Za učinkovit pristop k socialnemu in čustvenemu učenju je potrebno dobro načrtovanje in izvajanje z ustreznim usposabljanjem, zadostnimi viri in podporo. Poleg tega mora celotna šolska skupnost aktivno prispevati k njegovemu izvajanju.
  • Prilagajanje lokalnim razmeram: Ukrepi morajo spoštovati kulturni kontekst šole in zanimanja otrok, poleg tega pa mora biti pristop participativen in usmerjen »od spodaj navzgor«.

 

Zaključek

 

Statistični podatki o duševnem zdravju in dobrobiti otrok in mladih so zaskrbljujoči in obstajajo dosledni dokazi, da socialno in čustveno učenje pomaga spodbujati dobrobit in preprečevati nastanek težav z duševnim zdravjem v kritičnih obdobjih življenja mladih. To še dodatno poudarja potrebo po preoblikovanju izobraževanja, da bo odražalo resničnost in izzive v stoletju po pandemiji covida-19. Spodbujanje dobrega počutja in duševnega zdravja mora biti eden od glavnih ciljev izobraževanja v celostnem in sistemskem pristopu.

 

Carmel Cefai, PhD (Lond), FBPS, is Professor of Psychology and Director at the Center za odpornost in socialno ter čustveno zdravje Univerze na Malti. Opravil je številne raziskave in objavil številne članke o temah, povezanih s socialnim in čustvenim izobraževanjem ter odpornostjo. Svojo poklicno pot je začel v vlogi učitelja.

 

References

 

Cefai, C., Bartolo, P., Cavioni, V., & Downes, P. (2018). Strengthening social andemotional education as a key curricular area across the EU: A review of theinternational evidence. NESET Report. Luxembourg: Publications Office of the European Union.

 

Durlak, J. A.; Weissberg, R. P.; Dymnicki, A. B.; Taylor, R. D. (2011). The impact of enhancing students’ social and emotional learning: A meta-analysis of school-based universal interventions. Child Development, 82 (1), 474-501.

 

Goldberg, J. M., Sklad, M., Elfrink, T. R., Schreurs, K. M. G., Bohlmeijer, E. T. and Clarke, A. M. (2019). Effectiveness of interventions adopting a whole school approach to enhancing social and emotional development: a meta-analysis. European Journal of Psychology of Education, 34(4), 755–782.

 

OECD (2021) Beyond Academic Learning.

 

UNICEF and the European Union (2021) Our Europe, Our Rights, Our Future.

 

WHO Regional Office for Europe (2018). Adolescent mental health in the European Region.

 

WHO Regional Office for Europe (2020). Spotlight on adolescent health and well-being. Findings from the 2017/2018 Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) survey in Europe and Canada International report

 

Additional information

  • Education type:
    School Education
  • Target audience:
    Head Teacher / Principal
    School Psychologist
    Student Teacher
    Teacher
    Teacher Educator
  • Target audience ISCED:
    Primary education (ISCED 1)
    Lower secondary education (ISCED 2)
    Upper secondary education (ISCED 3)

Tags

Social skills
Well-being

Key competences

Personal
Personal, social and learning to learn
Social and learning