Skip to main content
European School Education Platform
Interview

Pogovor o izobraževanju – Poti do uspeha v šoli

Profesor Paul Downes, direktor Centra za prikrajšanost v izobraževanju, ki se nahaja znotraj Inštituta za izobraževanje dublinske mestne univerze, je pred kratkim delil svoje razmišljanje o novem predlogu Evropske komisije za priporočilo Sveta o pobudi Poti do uspeha v šoli. Dokument opisuje ukrepe politike za obravnavo zgodnjega opuščanja izobraževanja in slabšega akademskega uspeha pri osnovnih spretnostih.
Interview visual - Paul Downes

Sem profesor Paul Downes, profesor psihologije izobraževanja in direktor Centra za prikrajšanost v izobraževanju na Inštitutu za izobraževanje na dublinski mestni univerzi.

 

Kateri so največji izzivi pri izboljšanju akademskih rezultatov?

 

Največji izziv predstavlja pogubna kombinacija revščine in stanja po pandemiji. Že rezultati raziskave PISA 2018 so pokazali zelo zaskrbljujoče poslabšanje znanja osnovnih spretnosti na področjih branja, matematike in znanosti pri več kot enem od petih učencev po Evropi.

 

Kako bi opredelili uspeh v šoli?

 

Nagibam se bolj k holističnem pristopu, ki uspeh definira kot dobro počutje in družbeni ter osebni razvoj naših otrok in mladih. Razvoj družbenih in osebnih kompetenc in samozavedanja, k čemur je treba seveda dodati preprečevanje ustrahovanja, saj je ustrahovanje v nasprotju z zdravo komunikacijo.

 

Priporočilo Sveta o poteh do uspeha v šoli

 

Zagotovo je ena ključnih ravni nove pobude podajanje sporočila državam članicam, naj vključijo strategije za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in ustrahovanja. Priporočilu Sveta iz leta 2011 je bil dodan nabor drugih ravni. Te vključujejo večji poudarek na razlikovanje potreb, na razlikovanje med univerzalnimi pristopi za strategije in pristopi ciljnih skupin ter individualno intenzivno podporo. Kot razlikovanja je tukaj ključna razlika. Dodano je tudi priznavanje celošolskega pristopa, ki ni bil vključen v predlog leta 2011 in ki zagovarja vidik šole kot sistema odnosov, sistema strateških intervencij, in seveda multidisciplinarne ekipe v šoli in njeni okolici, tj. medsektorski vidik, ki poudarja združitev ključnih sektorjev.

 

Kako zagotoviti ustrezno podporo učencem?

 

Nekatere očitne strategije v fazi preprečevanja, ki bi jih bilo treba trdno zasidrati in za katere bi potrebovali dobro bazo dokazov kot osnovo, bi na primer vključevale program knjig za domače branje, osredotočanje na zelo revne družine, da bi zagotovili dobre vire za branje v njihovih domovih. Morali bi privzgojiti ljubezen do branja, ki je ključnega pomena ne le za veščine branja, pač pa za vse akademske dosežke. Kar zadeva stopnjo posredovanja, bi bila najočitnejša strategija uvedba luksemburškega modela jezikovnih posrednikov, v njihovem primeru bi to pomenilo posrednike za 37 različnih jezikov, ki bi bili na voljo vsem, ki se srečujejo z jezikovnimi težavami. Glede kompenzacijskega vidika pomoči menim, da obstajajo jasne lekcije pri kompenzacijskem izobraževanju tudi pri standardnem sistemu. Te vključujejo strategije, kot so javno priznavanje dosežkov prek nagrad in slovesnosti za priznavanje dosežkov. To je nekaj, kar ne stane nič, bi pa standardnemu sistemu dalo zelo veliko.

 

Kako zagotoviti ustrezno podporo učiteljem?

 

Menim, da je tukaj očitna priložnost na celotnem področju restorativne prakse, ki zajema nabor preprostih pristopov spraševanja in komuniciranja in ki jo je treba razlikovati od restorativne pravičnosti, ki je povsem drugačne vrste pobuda. Restavrativne prakse v šolah so poceni, preprost, a zelo diferenciran in osredotočen način izboljšanja komunikacijske kulture v šolah prek odprtih vprašanj, ki spodbujajo empatijo in sprejemanje drugih perspektiv ne le pri učencih, pač pa tudi pri zaposlenih.

 

S katerimi ukrepi lahko podpremo celošolske pristope?

 

Celošolski pristopi temeljijo na tem, da slišimo glasove učencev in staršev, še posebej pa marginaliziranih učencev in tistih, ki jim grozi izključitev, ter prisluhnemo njihovim skrbem glede šolskega sistema. Seveda gre pri dimenziji multidisciplinarnih timov za prepoznavanje, da širimo svoje pojmovanje šole. Pri šolah ne gre le za učitelje in študente ter učence. Šola je tudi kraj, kjer se lahko ključni strokovnjaki ukvarjajo s širšimi holističnimi potrebami in podprejo naše otroke ter mlade.

 

Ključni elementi poti do uspeha v šoli

 

  • Preprečevanje/Posredovanje/Kompenzacija
  • Celošolski pristop
  • Potrebe učencev
  • Zavzemanje/Dosežki/Dobro počutje
  • Zbiranje in spremljanje podatkov
  • Sistemski pristopi

 

Additional information

  • Education type:
    School Education
  • Target audience:
    Government / policy maker
    Head Teacher / Principal
    Student Teacher
    Teacher
    Teacher Educator

Tags

Inclusion
Policy development
Tackling early school leaving
Well-being

Key competences

Personal
Personal, social and learning to learn
Social and learning