Letna pobuda je namenjena poudarjanju odličnih inovativnih praks poučevanja in učenja v okviru programa Erasmus+. Nagrada je podeljena projektom v štirih kategorijah: predšolska vzgoja in varstvo, osnovnošolsko izobraževanje, sekundarno izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Nacionalne agencije Erasmus+ so odgovorne za izbiro zmagovalnih projektov in letos je v vseh štirih kategorijah nagrado prejelo skupno 98 projektov. Podelitev evropskih nagrad bo potekala 25. oktobra 2022.

Najpomembnejša tema letošnje nagrade EITA je »Skupno učenje, spodbujanje ustvarjalnosti in trajnosti«. Povezana je s pobudo Novega evropskega Bauhausa Evropske komisije, ki nas spodbuja, da premislimo o svojem življenjskem prostoru z mislijo na ustvarjalnost, vključenost in trajnost. V nadaljevanju predstavljeni zmagovalni projekti obravnavajo eno od treh tem.

Ustvarjalnost

Projekt Everyday Creativity pod vodstvom izobraževalnega centra Fundatia Centrul Educational Spektrum v Romuniji je z uporabo finskih izobraževalnih modelov povečal ustvarjalnost in inovacije na področju učnih praks v sodelujočih državah. Po usposabljanju, ki je potekalo na Finskem, so udeleženci svoje učilnice preoblikovali v prijetne in uporabnikom prijazne učne prostore. Učitelji so z večdisciplinarnimi pristopi spodbudili ustvarjalnost in si izmenjali dobre prakse. Sestavili so tudi priročnik za učitelje z različnimi viri, kot so učno gradivo in orodja za samoocenjevanje.

Projekt Young Talents je združil dijake poklicnih šol za ekonomijo, rokodelstvo in notranje oblikovanje, ki so skupaj oblikovali večkulturne blagovne znamke. Dijake iz Finske, Španije in Nizozemske so s podporo učiteljev in podjetnikov svoje projekte izvedli z medsektorskim pristopom. V mešanih skupinah so ustanovili šest podjetij, razvili svoje blagovne znamke in izdelke prodajali v maloprodajnih trgovinah in prek spleta.

Vključevanje

Projekt Bridge of Encounter and Understanding, pri katerem so sodelovali mladi iz prikrajšanih okolij iz dveh partnerskih šol v Nemčiji in Španiji, je bil namenjen vključevanju dijakov z učnimi težavami, ki se izobražujejo na šolah za poklicno izobraževanje in usposabljanje. S tem praktičnim projektom so prikazali zavezo k svojemu partnerstvu. Učenci so izboljšali zaposljivost ter svoje tehnične spretnosti in medkulturne kompetence. Učitelji pa so skupaj prek čezmejnega sodelovanja uporabili integriran večdisciplinarni pristop, s katerim so v enem projektu povezali matematiko, naravoslovje, družboslovje, umetnost, jezike in zgodovino.

Projekt FARMID je bil namenjen promociji ter razvoju znanja in smernic o zaposlovanju oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju (LMDR) na kmetijah v Sloveniji in v partnerskih državah, tj. Avstriji, Italiji, Belgiji in Španiji. Osebe z LMDR so pogosto v slabšem položaju, saj običajno dosežejo nižjo stopnjo izobrazbe, kar negativno vpliva na njihove zaposlitvene možnosti. Projekt FARMID spodbuja socialno vključenost in poudarja, da je na kmetijah mogoče najti primerna delovna mesta zanje. Med projektom so nekaj osebam z LMDR pomagali najti zaposlitev na delovnih mestih, povezanih s kmetovanjem. Razvili so tudi program usposabljanja za kmete, v katerem pridobijo potrebne spretnosti, znanja in kompetence za zaposlovanje oseb z LMDR.

Trajnost

Hob’s Adventure je praktičen projekt, ki je združil učitelje in strokovnjake iz Estonije, Latvije, Islandije in Slovenije pri ustvarjanju izobraževalnega gradiva o biotski raznovrstnosti v digitalni dobi. Pri svojem delu so se opirali na najboljše prakse za pripravo gradiva z uporabo praktičnih, aktivnih in raziskovalnih metod. Na koncu so sestavili tudi priročnik z učnimi načrti, projekti in dejavnostmi za učence od 5. do 9. leta starosti. Orodja so prilagojena različnim okoljskim in izobraževalnim kontekstom in spodbujajo aktivno učenje tako v notranjih prostorih kot na prostem.

Učitelji v belgijski osnovni šoli Sint-Paulus so se odločili, da bodo s pomočjo programa Erasmus+ svoje betonsko igrišče spremenili v igrišče, ki se prilagaja podnebnim spremembam, in vanj vključili še zunanji učni prostor. Posadili so več kot 40 dreves in 160 avtohtonih grmovnic, postavili kokošnjake in čebelnjake ter pod igriščem zgradili bazen za zbiranje deževnice. Projekt spodbuja dobro počutje učencev in pomaga pri uvajanju novih načinov poučevanja, saj lahko učitelji v zunanjem učnem prostoru v svoj učni načrt vključijo tudi vsebine STEAM (naravoslovje, tehnologija, inženiring, umetnost in matematika) in vsebine o podnebnih spremembah.